Kaj je rešitev za svet?

Celo življenje sem vedel, da je s s svetom nekaj zelo narobe. Vedel sem, da ljudje delajo narobe, a tega nisem mogel dokazati. Vedel sem, da družine funkcionirajo narobe, vedel sem, da šolski sistem funkcionira narobe in tudi, da prijatelji in znanci funkcionirajo narobe.

Svet je poln grehov in hinavščine, ljudje se pritožujejo, a vseeno sledijo grehom in hinavščini.

Mene pa je vedno zanimala samo ljubezen, iskrena ljubezen, resnica, prava resnica.

Ljubezen sem bližnjim tudi dajal, vendar je na dolgi rok nisem dobil nazaj. Ljudje so preračunljivi, ljudje raje dobro izpadejo pred sosedi, kot pa da bi ustvarjali kvalitetno družino, ki edina osreči in izpolni.

Ali so vsi takšni? Načeloma da. 

Pokažite mi eno kvalitetno družino, pa bom z njimi opravil intervju. V svoji večletni ekipi sem sodeloval z mnogimi raziskovalci, ki so spoznali ogromno ljudi, popolnoma vsi ljudje jamrajo nad svetom in nad družinskimi razmerami. Tisti, ki ne jamrajo, pa hinavijo in jih je možno kaj hitro preveriti.

Zakaj družine ne funkcionirajo? Ker ljudje bolj ljubijo temo od svetlobe. Bolj ljubijo zunanji ugled, brezvezno šolo ali kariero ali modo, kot pa ljubezen med dvema.

Vedno sem vedel, da sem drugačen od drugih. Ali to pomeni, da sem bolj pravičen od drugih? Do bližnjih zagotovo. Do drugih se pa še učim biti pravičen.

To se sicer sliši tako, kakor da hvalim samega sebe, a ni res. Dejansko sem preveril vse odnose iz preteklosti, kaj je kdo rekel, komu in kako in prišel sem do tega, da sem jaz iskal nekaj, česar v tem svetu ni možno dobiti. 

Pes je človekov najboljši prijatelj in mogoče tudi edini iskreni prijatelj.

Veverica, ki pride občasno in je lešnike, je mogoče edina iskrena prijateljica.

Še lisica, ki mi je kradla copate izpred vrat, je bolj poštena, ko sem jo okaral, saj mi od takrat ne krade več.

Tudi divji prašiči so enkrat prišli skoraj pred hišo in sem jih brutalno nagnal, nikoli več se niso vrnili.

Izredno pošteni, svaka čast.

Ampak to so živali, kje so pa ljudje? 

Pelješ svojo punco na morje in v tvojo punco gledajo drugi ljudje s seksualnim namenom. Oprostite, ampak jaz nikoli nisem gledal punc od drugih ljudi. Kar je moje, je moje, kar ni moje, ni moje. Tega mi skoraj nihče ne verjame, ampak dejansko sem res tako funkcioniral. Bil sem iskren. Če sem si zaželel dve punci, sem to povedal svoji punci, iskreno, brez dlake na jeziku. Zakaj bi skrival svoje želje? Saj imajo podobne želje vsi. Tako nisem nikoli spletkaril, ampak sem imel odprto srce do bližnjih. Nisem pa vedel oziroma nisem mogel sprejeti, da drugi nimajo tako odprtega srca. 

Ko sem ugotovil, da večina parov ne seksa vsak dan, sem bil zgrožen, naredil sem intervjuje z mnogimi moškimi (in ženskami). Ali sem bil jaz res skoraj edini, ki je imel te zadeve urejene vsak dan, ko mi je zapasalo? Ali ni to res najbolj osnovna, vsakodnevna dejavnost, kot npr. WC ali kosilo?

Kaj ljudje sploh počnejo potem skupaj? 

Iz leta v leto sem bolj in bolj ugotavljal, da jaz nisem iz tega sveta.

Spraševal sem druge moške in ugotavljal, da njihove punce ne kuhajo redno vsak dan in da morajo kuhati celo sami. Kaj??

Jaz razumem, če se dva skregata, da tisti dan morda kosilo ni skuhano, a ne razumem pa, da je to običajna praksa.  Ali sem imel res samo jaz vse te stvari vedno urejene? Ali sem bil iz drugega sveta?

Drugi moški so hodili v gostilno, gledali so druge ženske in se pogovarjali, kako je njihova ženska doma slaba. Jaz pa sem svoji ženski kar direktno povedal, če se mi je zdelo, da je pri čem slaba, predvsem pa sem bil vedno zadovoljen, preden sem odšel ven s prijatelji na pijačo. S prijatelji sem odšel na pijačo samo zato, ker sem imel rad pijačo in čvekanje.

Nisem mogel razumeti, da drugi tega nimajo urejenega. Zato sem potoval, spoznaval nove ljudi, vedno isto ali podobno. Grozno!

Jaz nisem smatral, da sem imel dobre odnose, vendar kot zgleda, sem imel precej boljše odnose, kot večina ljudi.

Ko sem odšel z žensko ven, se je uredila kot prava lepotica, praktično vsaka, da sem bil ponosen na njen izgled, saj je ženska za moškega tudi trofeja za pokazat. Ne samo trofeja, ampak tudi trofeja. Mislil sem, da to vsi tako delajo. 

Hja, bil sem res naiven, pa tudi naiven ni prava beseda, bil sem dejansko iz drugega sveta. Verjetno sem bil tudi zato ženskam zanimiv na začetku.

Ko sem enkrat napisal članek, kako od zadaj žgem svojo novo punco z ljubeznijo in je ta članek po nesreči prebrala tašča in je mislila, da sem največji kriminalec, mi njen odziv ni bil jasen. Kot prvo nisem bil vulgaren, kot drugo sem želel ljudi nekaj koristnega naučiti, kot tretje sem govoril o ljubezni. Mislil sem, da vsi podpirajo ljubezen, tudi na telesni ravni, saj je to nekaj najlepšega, a ne, ljudje se tega sramujejo, raje zbirajo všečke na Facebooku, kar je pa meni popolnoma bolno.

Ko sem spet drugo punco iz ljubezni odpeljal živet v tujino, so domači mislili, da sem prodajalec z človeškimi organi, kar se mi je zdelo smešno za crknit. Kakor so kmalu videli, da pretiravajo, se jim je moj stil življenja zdel pač zelo nenavaden in nesprejemljiv. Zakaj je treba živeti na različnih lokacijah, so me spraševali? Hja, ne vem, mogoče zato, da ne gniješ stalno na isti lokaciji ampak da gniješ na vsaj dveh lokacijah?

Zakaj mnogokrat nisem hotel spoznati tašče ali tasta? Ker sem že po besedah punce videl, da so to zlobni in hinavski ljudje, katere ne mara niti punca, zakaj bi jih potem moral sprejeti jaz? Ljudje se med seboj družijo, si prikrivajo resnico, hinavijo, potem pa se pritožujejo in se sprašujejo, zakaj jim je slabo.

Ali sem res samo jaz iz drugega sveta, ki si upa tašči povedati, da je budalo, če pač budalo je? 

Seveda je treba vsakega človeka spoštovati, tudi budalo, vendar se ni potrebno z vsakim človekom družiti. 

Jaz se niti s svojo žlahto nisem hotel družiti, saj so ljudje govorili slabo drug o drugemu brez znanega razloga. Tega še kot otrok nisem razumel, zato nisem želel jesti z njimi. Mislil sem, da je samo naša žlahta tako hinavska, a potem sem ugotovil, da so vse žlahte takšne. 

Zato se nisem družil z nikomer, razen s tistimi, s katerimi sem se ujel.

Če imam v postelji mlado blond punco ali pa če je črna, se z njo ujamem. Pa tudi če mi potem malo komplicira. Če pa moram iti v nedeljo na kosilo tašči, ki dela slabo svoji hčerki, je do nje hinavska in tekmovalna, kdo sem jaz, da bi to prenašal?

Jaz si želim imeti pri hrani mir. In ni res, da starši želijo samo najbolje za svojega otroka. Mnogi starši so izredno tekmovalni do svojih otrok in bi naredili vse, da otroci ne bi bili tako uspešni ali lepi, kakor so sami. O tem se ne govori, a vse to se da tudi klinično dokazati.

In spet…ali sem zato jaz iz drugega sveta? 

Ljudje sledijo raznim modnim muham med katerimi je tudi feminizem. Ali ljudje res ne želijo videti resnice, da je moški glava družine in ženska pomočnica moškemu in da samo v tej organizaciji oba zmagata? Ali to res ni jasno? Že 80% podjetij je družinskih. Pač vse statistike in tudi zdrava kmečka pamet govori o tem. Zakaj pa potem ljudje raje sledijo grešnim, neumnim trendom? 

Ali sem samo jaz iz drugega sveta?

Halo, planet Zemlja, ni potrebno biti znanstvenik, da se tega zavedaš.

Ne smatram se za posebej pametnega človeka, a toliko sem pameten, da sem ugotovil osnove. 

Ampak kaj mi to pomaga? Več kot veš, manj imaš sogovornikov.

Zato sem tudi članke nehal pisati, saj nimajo nobenega smisla. Če pišem tako, da je všeč ljudem, nobenemu nič ne koristim, hinavskih člankov je že dovolj. Če pišem resnico, pa tega ljudje ne marajo slišati.

Ja, nisem bil iz tega sveta, vsaj po duši ne, saj me je Jezus počasi, celo življenje pripravljal, da bom primeren za nebeško kraljestvo. Danes hodim z Jezusom. Cerkve so vse pod satanovo oblastjo. Kdor hodi z Jezusom, sovraži vse cerkve. Tudi vas vabim, da se kesate za svoje grehe in prosite Jezusa, da pride v vaše življenje. Molite na samem. Vaš Oče v nebesih vas bo slišal. Vaš Oče v nebesih vam bo dokazal, da obstaja.