Postani digitalni nomad

Digitalni nomadi so ljudje, ki delajo prek računalnika iz kjerkoli na svetu, zato živijo lokacijsko svobodo, socialno svobodo, terminsko svobodo, časovno svobodo, svobodo zunanjega programiranja, zato tudi čustveno svobodo, predvsem pa je vsak njihov dan poln avanture in raziskovanja. Cena? Imeti morajo moč in disciplino, da ustvarijo svoj posel ali postanejo uspešen freelancer. Imeti morajo pravo miselnost o denarju, uspehu, prav tako pozitivno samopodobo in vero vase. Digitalni nomadi živijo vsaj delno izven družbenih norm in so svobodni na mnoge načine. Danes lahko digitalni nomad postane vsakdo, če ima disciplino ter pravo miselnost.

Monk mode, dieta, pa še marsikaj, o čemer je bilo že veliko napisanega so vstopnice za svobodnjaški stil življenja.

Prav tako morate nehati gledati različne lažne vsebine na internetu o zaslužku ali poslu, saj je resnica precej bolj surova. Potrebno je delati to, česar vam nihče ne pove. P******. Da, tudi težko delo je potrebno opraviti. To je cena za svobodo.

Vsi digitalni nomadi oziroma vsi nadpovprečno uspešni, pa se soočajo z eno težavo, to je težava osamljenosti. Ni ga nadpovprečnega človeka, ki ne bi bil osamljen. Povprečni hodijo v službo zaradi denarja, zato, da preživijo. Podjetnike, ki žene denar, ne morejo biti dolgo uspešni. Podjetništvo je stil življenja, takšen stil, kjer človek živi za svobodo, za prispevanje drugim, za napredek, za razvoj. Tisti, ki se vidijo na viseči mreži, kako uživajo, to je le vrh ledene gore. Kaj pa temna plat svobode? Temna plat je zagotovo osamljenost. Če podjetnik ni osamljen, se druži preveč z ostalimi in tako ga silnice povprečja potegnejo nazaj v povprečje. Vsi umetniki, vsi ustvarjalci so osamljeni. Sčasoma se naučijo ravnati z osamljenostjo, spoprijateljijo se s seboj, postanejo še bolj samostojni, zato niso več osamljeni, ampak zgolj sami.

Digitalni nomad je napredna oblika podjetništva, ki človeku nudi poleg osnovne svobode, še mnogo ostalih oblik svobode, zato so digitalni nomadi lahko še bolj osamljeni. Niso glavni na vasi. Niso glavni v mestu. Za njih ne obstaja vasi ali mest. V žepu nosijo cel svet, povsod jim je lepo. Svobodni so.

Revni se fotografirajo na dopustu in kažejo fotografijo dopusta svojim prijateljem. Želijo se pokazati, ker so v sebi tako prazni, ker je njihovo življenje tako robotsko, tako sledljivo, tako ujetniško, da komaj čakajo dopust in nakupovanje.

Bogati vsak dan živijo in delajo tako, kakor da so na dopustu. Par ur trdo delajo, saj se zavedajo realnosti, treba je delati, ostalo prosto po prešerno. Prijateljem govorijo o tem zato, da bi jih motivirali v svobodo a ker paradoksalno mnogokrat naletijo na zavist ali pa jih ljudje enostavno želijo spraviti dol, so raje tiho in fotografijo dopusta gledajo sami s svojimi najbližjimi.

Zakaj želijo povprečni spraviti dol nadpovprečne? Ljudje niso zlobni, le prestrašeni. O tem je pisal Mazzini, a na dolgo razložena zgodba: Slovenci smo bili večino časa pod okupatorjem, zato imamo v podzavesti, da moramo vse drugačne spraviti dol v povprečje zato, da bi jih obvarovali pred okupatorjem. Ljudje se na podzavestni ravni tako bojijo drugačnosti, svobode, lastnega razmišljanja, da želijo okriviti vse, ki so svobodni. Zato se svobodni ne morejo družiti s sužnji brez, da bi sužnji v njih vnesli nekaj strahu. 

Svoboden je vsakdo, ki razmišlja s svojo glavo in kreira svoje življenje po svoje. Ni pomembno koliko denarja zasluži. Za delo na rajski plaži z računalnikom človek potrebuje skoraj 0 denarja, morda za kakšno pivo, precej manj denarja lahko zapravi kakor pa sredi velemesta.

Pametni mož je imel takšen pregovor, dejal je: Ne maram prodaje. Ne uživam v prodaji. Ampak sem spoznal resnico o bogatih in revnih. Tako enostavna je, pa je nihče ne vidi, od takrat naprej imam pregovor:

Raje prodajam, kot pa kupujem.

Ravno sedim v avli znanega slovenskega hotela, kjer je imelo neko ugledno podjetje nekakšno izobraževanje za zaposlene. Nekaj žensk in nekaj moških, se je usedelo zraven mene za sosednje fotelje. Ker so tako blizu, nehote slišim, kaj se pogovarjajo. Fantje govorijo neke neumnosti in se mečejo ven ali pa govorijo res najbolj dolgočasne stvari, ženske so pa popolnoma zdolgočasene in pogledujejo proti meni. Tega ne pišem zato, da bi se hvalil, kako me ženske opazujejo, ampak zato, da v praksi ponazorim primer mrtvih ljudi. Te ženske so tako zdolgočasene, da bi verjetno gledale vsakogar, ki izgleda drugače od večine. Gre za ugledno podjetje, ljudje so visoko izobraženi, imajo nadpovprečne plače, a vidi se, kako so mrtvi. Ali se ven mečejo in lažejo samemu sebi z neumnimi zgodbicami ali pa se enostavno dolgočasijo.

Mogoče je kdo izmed teh bolj pameten kot jaz, ampak zagotovo so pa vsi po vrsti zdolgočaseni. Raje se vržem nag v hladno reko, bom imel vsaj zanimiv večer, kakor pa da bi eno uro preživel s temi ljudmi. Tega ne pišem zato, da bi koga žalil, le zato, da bi koga motiviral, da poizkuša razmišljati s svojo glavo.

Če človek razmišlja s svojo glavo, je na samostojni poti, ima seveda vseeno probleme. Ni lažja pot. Je težja, vendar se splača. Vsak dan. Vsaj nekaj se dogaja. Občasno pa človek leži tudi na viseči mreži ob morju. Jaz že dolgo nisem. To me ne veseli toliko, kot pa delo in kreiranje novega dela. Motivira me osvajanje novih pokrajin, vpliv na ljudi, ustvarjanje stvari, dajanje, prejemanje, igra.

Pot je težja, zato rabi človek več energije, predvsem več miselne energije. Brain fog ima danes večina populacije, pa se tega posameznik sploh ne zaveda. Posameznik misli, da je normalno, da je depresiven ali prestrašen ali da sledi množici. Pa ni. Sledljiv je samo zato, ker ne dostopa do polne moči. Polno moč dobi v surovi hrani o čemer sem že pisal. Polno moč dobi, če počne vse stvari obratno od večine.

Če je človek sledljiv, je žalosten in ker je žalosten, kupuje stvari in ker kupuje stvari postaja še večji siromak v denarnici in v duši.

Življenje ni za sledenje, ampak za ustvarjanje in uživanje.

Vsak v sebi razvije unikaten način premikanja, razmišljanja, ustvarjanja.

Nobena snežinka ni enaka drugi snežinki.

V svetem pismu je jasno napisano, da se moramo čim več razmnoževati, zato je ustvarjanje družine glavno poslanstvo. Kdor pozabi na ustvarjanje družine, trpi tako ali drugače, zato spodbujam vsakogar, da postavlja družino na prvo mesto.

Avtor: Rudi Kirar, 16.1.2020